O lepoti Vele Luke ni vredno izgubljati besed; več vam bodo povedali veloluško sonce, prostranstva borovih gozdov, oljčni nasadi, opevani otoček Ošjak, prečudovite plaže otočka Proizd in imenitni temperament zaliva Kale. Po zaslugi zemljepisne lege in globine veloluškega zaliva se v njej že tisoče let nalaga zdravilno blato (peloid ali liman). Na dnu zaliva je tudi izvir radioaktivne vode Kalac. Tovrstni kombinaciji nahajališč zdravilnega blata in radonske vode na Jadranu ni para. Blagodejni učinek blata in mineralne vode dopolnjuje zdravilno sredozemsko podnebje. Ker je zaliv plitek so se kopalci mazali z blatom in potem sončili. Bolj so se mazali in sončili, manj težav so imeli. Te izkušnje so se prenašale tudi v pisnih virih, in zaliv je z leti obiskalo vse več kopalcev, tudi iz daljnih krajev in celo iz tujine.
Tako je bilo pred 150 leti, in kako je danes? Številne znanstvene raziskave, ki so jih objavili Oceanografski inštitut v Splitu, Balneološki laboratorij Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti, Hidrometeorološki zavod Republike Hrvaške ter kemijski laboratorij prof. Schnella v Münchnu potrjujejo zdravilnost blata, in na temelju njihovih izsledkov se je leta 1972 začela gradnja zdravilišča Kalos. Leta 1977 je bil dokončan bolniški objekt, ki danes šteje 240 postelj. Leta 1994 je z odlokom hrvaškega ministrstva za zdravje Zdravilišče Kalos dobilo status specialne bolnišnice za medicinsko rehabilitacijo.
Med bivanjem v zdravilišču lahko prosti čas preživljate na organiziranih izletih v kraje z bogato zgodovinsko tradicijo, kot sta Korčula in Blato, ter na enodnevnih izletih v Dubrovnik in na Mljet. Kopanje v kristalno čistem morju, večeri ob petju veloluških klap, bogata folklora (Mafrina, širno znana Kumpanija), ribiški večeri in slastna ponudba morskih specialitet dopolnjujejo prijetno atmosfero med bivanjem v tem prelepem kraju.
Na južni strani hriba Pinski rat, ki se nahaja nad zalivom Kale v Veli Luki, se nahaja Vela spila (jama), ki je postala ena najpomembnejših arheoloških nahajališč na področju cele Evrope. Vela spila sama po sebi predstavlja fenomenalno naravno atrakcijo. Svetleč kamniti previsni prostor je osvetljen z večjimi odprtinami v obokih, ki jih je ustvarila narava in skozi katere prihaja naravna svetloba. Vhod v špiljo je širok od 1 do 10 metrov in visok 4 metre. Obrnjen je proti jugu, od koder se odpira veličasten pogled na celoten zaliv in Blatsko polje. Dolžina špilje je 40 metrov in je ovalne oblike, z rahlim padcem proti notranjosti. Do danes je raziskano okoli 250 m2, oziroma šele 20 odstotkov površine špilje. Odkopalo se je do globine 5 metrov, vendar se nikjer niso dotaknili špiljskega dna, kar daje slutiti, da arheologe čaka še veliko zanimivih presenečenj.
Za ljubitelje je v veloluškem muzeju na ogled več tisoč najdenih kosov keramike, celih posod in drugih arheoloških najdb. Na njih je izpisano izročilo o kulturnih, družbenih, duhovnih in gospodarskih odnosih davno minulega sveta, v katerem so ljudje imeli enake težave, kot jih imamo tudi danes. Idilični sprehodi med oljkami, rožiči, smokvami in mandljevci imajo lahko tudi cilj, ki za spremembo ni gostilna, ampak v mestu kamnit podstavek ljubezni, na hribu nad mestom pa arheološko doživetje.
