V Fojnici sem bila prvič lani in veliko razlogov je, da sem bila to jesen spet tam. Nisem velik ljubitelj in uporabnik zdraviliških storitev, zato ta moja »zaljubljenost« v Fojnico ni povezana zgolj z zdravilno vodo, dobrimi in cenovno sprejemljivimi terapijami ter hotelskimi storitvami. Vračam se predvsem zato, ker imamo v ponudbi  Društva upokojencev Slovenije ob zdraviliški ponudbi v desetih dneh priložnost spoznavati  naravne lepote in vsakdanje življenje v Bosni in Hercegovini ter se družiti s prijaznimi in za komunikacijo odprtimi domačini. V ozadju pa je še nekaj » jugonostalgije » in razmišljanj o skupni državi z zamujenimi priložnostmi v preteklosti in neizkoriščenimi v aktualnem času. Bilo je dovolj priložnosti za zadovoljitev vseh mojih pričakovanj, ki so se uresničevala v Sarajevu,  v Travniku in Višegradu, v Visokem in tamkajšnjih Piramidah, pri izviru Svetega Jakoba in v Fojnici, mestecu z dušo. Pa še nekaj je pomembno. Skupina je bila izjemna družba iz vseh koncev Slovenije, ki se je ujela, kot da bi se že dolga leta poznali. Čisto naključno smo se našli tudi strastni kartaši šnopsa  primorska Prekmurka Nada, koroški Ljubljančan Mirko, Primorec Viktor, Štajerec Jože in jaz Prekmurka. Vsak večer je bil naš, za spomin na prijetno druženje pa mi ostaja beležka zapisanih rezultatov s podpisi vseh nas. Lepo je bilo. In v kraje, kjer mi je lepo, se rada vračam, zato najbrž prihodnjo jesen spet Fojnica.

Irma Benko, Murska Sobota

20. 10. 2016