Ko je človek zdrav ima tisoč želja, ko zboli, ima le eno samo. To je star pregovor, ki sem ga izkusil na lastni koži.

9. 10. 2016 se je zame svet ustavil – to je bil dan, ko je možganska kap popolnoma spremenila moje življenje in življenja članov moje družine. Sprva sem mislil, da je zame sveta konec, da zame ni več prostora na tem svetu. Ob podpori družine pa sem uvidel, da je kljub temu, da sem v sekundi postal invalid, nesposoben skrbeti za svoje osnovne potrebe, vredno živeti in se boriti.

Od prijatelja Nikolaja Erjavca, člana Kluba upokojencev Slovenije, sem izvedel za zdraviliška letovanja, ki jih že vrsto let za svoje člane Klub organizira v BiH in Hrvaškem.

V Zdravilišču Slatina v Bosni in Hercegovini sva bila z ženo prvič v aprilu letošnjega leta. Terapije, ki sem jih obiskoval, so drastično spremenile moje počutje in gibalne sposobnosti. Ko sva se z ženo vrnila domov, sin ni mogel verjeti, da se lahko v tako kratkem času doseže takšen napredek, ki ga prej v več kot letu dni ni bilo mogoče doseči.

Za skrbno spremljanje mojega zdravstvenega stanja v Banji Slatini, predvsem prim. dr. Dragane Janković in terapevtskega tima z Bojanom Trninićem na čelu, gre največje priznanje in zahvala. Seveda bi se rad ob tej priliki zahvalil tudi vsem članom Kluba upokojencev Slovenije za razumevanje in vso podporo pri moji rehabilitaciji, še posebej pa tudi za finančno pomoč, ki mi je omogočila ponoven obisk Zdravilišča Slatina v mesecu maju, kjer sem uspešno nadaljeval začeto zdravljenje. Zahvaljujem se tudi podjetju Nomago d.o.o., prevozniku Kluba upokojencev Slovenije, in šoferju Aljoši za nesebično pomoč.

Hvala vsem, ki ste verjeli vame in me spodbujali na moji poti okrevanja, ki pa še zdaleč ni zaključena. Tako vam kot sebi obljubljam, da se bom še naprej trudil, da bo moj napredek čim večji in da bom ponovno pridobil večino gibalnih in govornih sposobnosti.

 

S spoštovanjem,
Ivan Glogovšek