Avtobus smo imeli zapolnjen do zadnjega sedeža, nazaj grede pa, zaradi podvojene prtljage (nakupi bombažnih brisač, spodnjega perila, pa tudi domačega fižola, salam, medu,trpotčevega sirupa…) smo prtljažni prostor več kot napolnili in dodatno razširili za nove potovalke in kovčke še na stopnice srednjih vrat avtobusa, ki jih seveda nismo več odpirali. Vreme nam je šlo na roko,  milo sonce babje jeseni nam je sijalo v oči, le uro dežja smo doživeli, ravno dovolj, da smo se zavedli, kako lepo nam je. Obiskali smo Travnik in poslušali vodičko v Andrićevi domači knjižnici, popili mnogo turških, ki so tu postale bosanska kava in dodobra izpraznili denarnice nazaj grede v FIS-u, popili kozarček domače slivovke v fojniški Mehani  – nekateri kar vsak večer za sladki spanec pa tudi sicer za pozitiven odnos do življenja in  za zdravje ko smo dihali negativne ione v tunelih pod piramido Sonca v Visokem. Tu smo si mimogrede ogledali  Visoko, mesto bosanskih kraljev, ki od vekomaj stoji v senci piramide. Opravili smo obvezen obisk Baščaršije v Sarajevu, nekaj srečnih pa si je medtem privoščilo obisk Zemaljskega (domovinskega) muzeja, ki se je končal z ogledom Haggadah-a, največje dragocenosti v Evropi.  Nepozabni pa so spomini  na  skoraj že tradicionalen in razigran večer pri Fojniških ženah, kjer se je jedlo, pilo, pelo, plesalo in prijateljevalo. Terapije smo opravljali vestno in se zdravi, polni energije in srečni vrnili domov brez zapletov na mejah. Nekaj fotografskih utrinkov na nepozabni teden. Na svidenje v septembru 2017!

Lada Zei

27. 9. 2016